permakultura
Bill Mollison in David Holmgren sta definirala izraz permakultura, kot permanentna agri-kultura.Izraz povezuje kulturo, trajnost in agrikulturo.
Permakultura je sistem načrtovanja gojenih sistemov, ki so raznoliki, stabilni in odporni kot naravni ekosistemi. Človeka vključuje v pokrajino na način, ki spodbuja razvoj, produktivnost in estetiko okolja.
Perma-dachi poskrbi za urejanje okolice po etikah in principih permakulture.
etika
Skrb za okolje
Skrb za človeka
Skrb za pravično delitev dobrin
Principi
- Relativna lokacija
- Vsak element naj opravlja več funkcij
- Vsako pomembno funkcijo podpira več elementov
- Učinkovita raba energije
- Uporaba bioloških potencialov
- Kroženje energije
- Učinkoviti mali ekosistemi
- Pospeševanje razvoja rastlinskih združb
- Raznolikost, biotska pestrost
- Mejni pasovi – uporaba robov
- Pozitiven pristop
elementi in povezave
Permakulturno urejanje doma in okolice se prične z natančno analizo želja, terena in ostalih izhodiščnih pogojev. Tako določimo elemente, ki jih želimo vključiti v dizajn ter funkcije, ki jih bodo opravljali elementi.
Gomilaste, dvignjene in spiralne grede, kanali, terase in ribniki so nekateri bolj poznani elementi, ki se jih sreča v permakulturnem načrtovanju, vendar ti posamezni elementi še ne predstavljajo celostne permakulturne ureditve. Skozi proces načrtovanja povežemo elemente tako, da zadostijo vsem željenim funkcijam. Vsako pomembno funkcijo opravlja več elementov in vsak element služi večim funkcijam. Pri tem upoštevamo potrebe, donose in značilnosti. Takšno ustvarjanje koristnih povezav nam omogoča ustvarjanje stabilnih in prilagodljivih gojenih sistemov, ki po končanih izvedbenih delih zahtevajo izredno malo vzdrževanja. |
Ne ustvarjamo ekosistemov, ampak uporabimo značilnosti in vzorce v ekosistemu za izpolnitev naših potreb pri načrtovanju naših bivališč in okolice.
Nasad dreves in grmičevja, na primer, lahko poleg plodov in lesa nudi tudi vetrno zaščito ali sončno past ter ustvarja rastne pogoje za bolj občutljive rastline. Hkrati nudi tudi bivališče pticam in drugim živalim - tako lahko preprečimo razvoj prekomernega števila insektov. S pravilno umestitvijo elementov ustvarjamo ugodno mikroklimo za bitja, ki jih želimo vključiti v dizajn in podaljšujemo rastno sezono. Rastline, ki rastejo na ugodnih rastnih pogojih so bolj odporne na bolezni in napade škodljivcev. V celostnem permakulturnem načrtu poskrbimo tudi za kroženje snovi ter močno zmanjšamo potrebo po dognojevanju tal. Z uporabo zastirk, mešanih posevkov in komposta poskrbimo, da zemlja ostane vlažna ter polna hranil hkrati pa omejimo zbijanje tal in erozijo. |
gozd kot zgled trajnosti
Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem. Povezuje širok razpon predstavnikov neživega in živega okolja, ki so med seboj kompleksno povezani v dolgoročno stabilnem stanju. Vzorci in procesi, kot so kroženje snovi, fotosinteza in medsebojne povezave, omogočajo gozdu izjemno visoko produktivnost in optimalno uporabo razpoložljivih virov. Gozd ne poskrbi le za svoje številčne prebivalce, ampak ima odločilen vpliv na izboljšanje širšega okolja in ohranjanje stabilnosti celotne biosfere.
|
Rastline preko fotosinteze porabljajo ogljikov dioksid ter v atmosfero sproščajo kisik in tako skrbijo za ugodno razmerje plinov. Debela plast organskega materiala na gozdnih tleh odlično zadržuje vodo in nudi dom glivam ter zemeljskim mikroorganizmom, ki so ključnega pomena za kroženje snovi v naravi in ustvarjanje rodovitne zemlje.
Gozd preprečuje hitro odtekanje vode, tako zmanjšuje erozijo in nevarnost poplav, varuje in ohranja podzemne vire pitne vode ter preprečuje izsuševanje. Gozd blaži klimatske ekstreme in bližnji okolici nudi zaščito pred vetrom. |
Ob dobrem gospodarjenju nam gozd predstavlja tudi trajen gospodarski vir.
Gozd ugodno vpliva na naše počutje ter lepša krajino, zato je idealen zgled trajnostno urejenega okolja. |